Statut

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
Uvodna določba

Društvo za po/moč/ za celovitost življenja Ključ življenja (v nadaljevanju: društvo ) je prostovoljno, neprofitno samostojno, nepolitično in nestrankarsko združenje fizičnih oseb, ki deluje na področju ozaveščanja, svetovanja, izobraževanja, nudenja celovite pomoči za dosego kvalitetnega, harmoničnega celovitega življenja.

2. člen
Ime in sedež društva

Ime društva daljša verzija: Društvo za po/moč/ za celovitost življenja Ključ življenja
Ime društva krajša verzija: Ključ življenja
Sedež društva: Planina 3, Kranj

Društvo Ključ življenja je pravna oseba zasebnega prava.

Sklep o spremembi naslova sedeža v istem naselju lahko sprejme občni zbor ali upravni odbor društva.

3. člen
Odgovornost

Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

Za zakonito poslovanje odgovarja predsednik društva.

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi člani organov Društva, ki so glasovali za odločitev, s katero se je v njihovo korist ali korist koga drugega zmanjšalo premoženje Društva, čeprav so vedeli, da Društva ne bo moglo poravnati sprejetih obveznosti tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja Društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem.

4. člen
Simboli in oznake

Društvo ima svoj znak in pečat, ki je okrogle oblike, premera 4cm. Ob zunanjem robu je v koncentričnem krogu napisano ime društva »Društvo za /po/moč za celovitost življenja KLJUČ ŽIVLJENJA«. V krogu je vrisan notranji krog premera 3,14cm, v katerem sta dve vertikalno in dve horizontalno prepleteni srci. ( ki označujejo zemeljsko in kozmično srce, kvaliteto sprejemanja in dajanja). V sredini vseh src je ključ, ki združuje violinski in basovski ključ, v vertikalni in horizontalni liniji.

5. člen
Povezovanje

Društvo lahko sodeluje z drugimi sorodnimi organizacijami v Republiki Sloveniji in v tujini, ki delujejo na sorodnem področju, s sorodnimi nameni, cilji, programi.

Društvo lahko samostojno sodeluje ali se včlani v sorodne mednarodne in tuje organizacije, ki imajo podobne namene in cilje. Lahko deluje tudi kot sekcija znotraj drugega sorodnega društva.

II. NAMEN, CILJI in NALOGE DRUŠTVA

6. člen
Namen društva

Namen društva je prostovoljno združevanje fizičnih oseb, ki se združujejo z namenom nudenja pomoči in podpore pri ozaveščanju, razvijanju in širjenju temeljnih ključev celovitega bivanja in ustvarjanja in vzpostavitvi celovitega, zdravega, harmoničnega in radostnega življenja.

Osnovno poslanstvo društva je odkrivanje bistva človeka in nudenje pomoči in podpore v smeri manifestacije tega bistva skozi vsa področja življenja in delovanja.

Dejavnost društva temelji na načelih svobodnega združevanja ljudi z namenom spodbujanja duhovnega, kreativnega in harmoničnega razvoja.

Namen društva je razvijanje celovitega zavedanja vzpostavljanje telesne, čustvene umske, in duhovne harmonije, ki pomaga pri krepitvi telesa, ohranjanju zdravja, vzpostavitvi notranjega ranovesja in miru, premagovanju vsakodnevnega stresa, zavedanju svojega bistva in poslanstva.

7. člen
Cilji društva

• dvig kakovosti življenja;
• društvo se zavzema za ozaveščanje, delovanje in bivanje v skladu s kozmičnimi in naravnimi ključi življenja;
• društvo se zavzema za doseganje zdravega, harmoničnega, radostnega življenja po naravni in duhovni poti;
• razširja celovit pogled na svet in življenje in razvija zavesten odnos do narave in njenih bitij;
• odkrivanje, oblikovanje in razvoj osebnih potencialov;
• posameznike, družine in institucije vzgaja in izobražuje za kakovostno medsebojno komunikacijo in sobivanje;
• društvo se posveča znanstveno-raziskovalnemu delu s področij vsebin, ki jih društvo pokriva;
• sodeluje in podpira delovanje drugih društev in organizacij z podobnimi programi in cilji;
• razvijanje in bogatenje duhovne in kreativne kulture na slovenskem prostoru prek svojega delovanja;
• organizira izobraževanje svojih članov in članic v obliki seminarjev, posvetov, tečajev in strokovnih ekskurzij društva;
• sodeluje z državnimi organi pri strokovnih vprašanjih, ter daje pobude za sprejem zakonodaje na področju kakovosti življenja;
• preko sredstev javnega obveščanja informira ožjo in širšo javnost o svojem delovanju, o dogodkih, izdelkih.

8. člen
Dejavnosti oziroma naloge društva

Nepridobitna dejavnost

Svoj namen in cilje uresničuje društvo v okviru štirih temeljnih področij:

1. Svetovalno-terapevtska dejavnost, ki vključuje ozaveščanje izzivov in vzpostavitev celostne harmonije.
2. Izobraževalno-raziskovalna dejavnost, ki vključuje širjenje starodavnih znanj, modrosti.
3. Ustvarjalna dejavnost, ki vključuje odkrivanje, razvijanje in izražanje ustvarjalnih potencialov in preseganje ovir na poti polnega kreativnega izražanja ter učenje raznolikih načinov in spretnosti ustvarjalnega izražanja.
4. Razvojno-raziskovalna dejavnost za razvoj izdelkov in storitev za pomoč in podporo pri osebni preobrazbi in vzpostavitvi celovitega, harmoničnega bivanja in ustvarjanja.

Društvo v okviru nepridobitne dejavnosti opravlja naslednje osnovne naloge in obveznosti:

• organizira in izvaja usposabljanje članov in drugih zainteresiranih za področje duhovnega razvoja, osebne rasti in samopomoči;
• skrbi za strokovno izpopolnjevanje članov društva;
• sodeluje z drugimi sorodnimi institucijami, društvi;
• organizira izobraževalne dejavnosti (predavanja, tečaji, seminarji, delavnice);
• organizira javne in kulturno-umetniške dogodke;
• organizira socialno-svetovalno-terapevtske dejavnosti za osebni razvoj;
• Organizira in izvaja programe za posameznike vseh starosti, za pare, družine in skupine, poleg tega tudi za podjetja in strokovne time za zaključene skupine;
• razvija, oblikuje in prodaja izdelke za podporo namena in vsebin društva;
• pripravlja in izdaja publikacije, knjige, audio in vizualne medije s področja vsebin, ki jih društvo pokriva;
• izdelava programov, projektov ali drugih aktivnosti, ki so v skladu z namenom;
• opravlja druge naloge, ki so kakorkoli povezane z dejavnostjo društva;
• organizira druženje članov, izlete, strokovne ekskurzije;
• zbira sredstva za izobraževanje s članarino, z donacijami, sponzorstmi;
• izvede nakup ali najem zemljišča za izvedbo dejavnosti, kjer ljudje lahko sami izkusijo kvalitetno celovito bivanje in ustvarjanje;
• zbira finančna sredstva: članarina, dobiček od prireditev, lastni projekti, prodaja informiranih energijskih in unikatnih izdelkov za dvig kvalitete bivanja, prispevki, donacije;

Pridobitna dejavnost

Društvo izvaja tudi nekatere pridobitne dejavnosti:

• izvajanje društvenih storitev po naročilu, ki niso predmet opravljanja nepridobitne dejavnosti po pooblastilu in se izvajajo proti plačilu;
• oglaševanje v svojih publikacijah in na posameznih prireditvah;
• opravljanje društvenih storitev proti plačilu: organiziranje prireditev, delavnic, seminarjev;
• svetovanja, terapije, taborov, počitniških dejavnosti, itd;
• prodaja izdelkov, ki se razvijajo v okviru dejavnosti društva;
• dajanje v najem lastnih premičnin in nepremičnin;
• založniška dejavnost in druge storitve s področja društva, izvedene proti plačilu.

Pridobitne dejavnosti opravlja pod pogoji, ki jih za opravljanje dejavnosti dovoljuje Zakon o društvih. Vse te dejavnosti opravlja društvo le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

Pridobitna dejavnost je povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena in ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva.

Kot dopolnilna dejavnost se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost sredstev društva.

III. ČLANSTVO

9. člen
Način vstopa v članstvo

Član društva lahko postane vsak, ki se strokovno ali ljubiteljsko ukvarja z dejavnostmi, ki so predmet delovanja društva ali je kako drugače povezan s posameznimi področji dela in je pripravljen sodelovati za osnovne namene in cilje društva.

Članstvo v društvu je prostovoljno. Kdor želi postati član društva mora upravnemu odboru predložiti pristopno izjavo, z željo po članstvu, v kateri se zaveže, da bo deloval v skladu s Statutom društva in plačal članarino.

Društvo ima redne in častne člane. Za rednega člana lahko društvo sprejme vsakega državljana Republike Slovenije ali tujega državljana, ki izrazi željo vključitve v društvo.

V organe društva ter delovna telesa so lahko izvoljeni ali imenovani le člani društva.

Če se v društvo včlani mladoletnik do 7. leta starosti, podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik, od mladoletnikovega 7. do dopolnjenega 15. leta starosti pa mora zakoniti zastopnik pred njegovim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

10. člen
Častni člani

Društvo ima tudi častne člane. Naziv častnega člana lahko dobi član društva, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo društva. Naziv častnega člana društva podeli društvo lahko tudi nečlanu, ki ima velike zasluge na področju pospeševanja osnovne dejavnosti društva. Naziv častnega člana podeljuje občni zbor na predlog upravnega odbora. Če oseba, ki se ji podeli naziv častnega člana, ni član društva, nima pravice odločanja.

11. člen
Pravice in dolžnosti članov

Pravice članov so:

• da volijo in so izvoljeni v organe društva,
• da sodelujejo pri delu in soodločajo v organih društva,
• da dajejo predloge in mnenja pri sprejemanju odločitev,
• da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva,
• da predlagajo obravnavanje vprašanj skupnega pomena,
• da lahko aktivno sodelujejo v vseh dejavnostih društva,
• da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter z njegovim finančnim materialnim poslovanjem.

Dolžnosti članov so:

• da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva,
• da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva,
• da redno plačujejo članarino v višini, ki jo določi upravni odbor društva,
• da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog,
• da prenašajo svoje izkušnje in znanje na druge člane društva,
• da varujejo interese in ugled društva.

Pravice in dolžnosti članov društva so častne, za svoje delo v organih društva člani praviloma ne prejemajo plačila. Le za izredne dosežke in storitve lahko prizna upravni odbor članu ustrezno nagrado.

12. člen
Prenehanje članstva

Članstvo v društvu preneha:

• prostovoljno z izstopom,
• s črtanjem, če ni plačal članarine,
• z izključitvijo,
• s smrtjo,
• s prenehanjem društva.

Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

Člana se črta iz evidence, če ne plača članarine v tekočem letu.

Nesoglasja med člani društva se rešujejo tako, da se na podlagi pogovorov uskladijo mnenja, ki privedejo do skupne rešitve.

13. člen
Članarina

Članarina je letna in velja za vse člane. Višino zneska članarine določi Upravni odbor.

IV. UPRAVLJANJE DRUŠTVA

14. člen
Organi društva

Društvo ima naslednje organe:

• občni zbor,
• upravni odbor,
• nadzorni odbor.

15. člen
Občni zbor

Občni zbor je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani. Občni zbor veljavno odloča z večino glasov prisotnih članov.

Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih najmanj polovica članov. Če po 30 minutah odložitve še ni prisotnih dovolj članov, je občni zbor sklepčen z navzočim številom članov, če se predhodno ugotovi, da so bili vsi člani povabljeni. Skupščina ob sklicu imenuje tričlansko delovno predsedstvo. Delovno predsedstvo izmed svojih članov izvoli predsednika.

16. člen
Sklicevanje občnega zbora

Upravni odbor sklicuje redni občni zbor najmanj enkrat letno. Skliče ga lahko Upravni odbor na svojo pobudo, na zahtevo Nadzornega odbora ali na zahtevo ene čertine vseh članov društva Sklic občnega zbora je lahko redni ali izredni.

Izredni občni zbor se skliče po sklepu upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo 1/3 članov društva.

Upravni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če upravni odbor izrednega občnega zbora ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali. Izredni občni zbor sklepa le o zadevi, zaradi katere je bil sklican.

Sklic občnega zbora z dnevnim redom mora biti objavljen najmanj 7 dni pred datumom občnega zbora. Za objavo šteje že objava na spletnih straneh društva, oglasni deski društva ali/in obvestila po drugih elektronskih medijih. O kraju oglasne deske odloča Upravni odbor.

Občni zbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov. Če občni zbor ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je občni zbor sklepčen, če je prisotnih najmanj 10 članov.

Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja. Volitve organov so praviloma tajne.

Mandatna doba članov organov in komisij je štiri leta. Kandidati za člane organov in komisij morajo biti prisotni na občnem zboru. Izjemoma se kandidate lahko voli v odsotnosti, če so dali h kandidaturi svoj pisni pristanek. Združevanje funkcij v upravnem odboru ni možno.

17. člen
Naloge in pristojnosti

Naloge občnega zbora:

• sklepa o dnevnem redu;
• sprejema, spreminja statut in druge akte društva;
• sprejema program dela društva;
• sprejema finančni načrt in zaključni račun;
• voli in razrešuje predsednika, namestnika predsednika, tajnika in blagajnika ter člane upravnega odbora (odslej UO) in nadzornega odbora (odslej NO);
• odloča o pritožbah zoper sklepe UO, NO;
• odloča o višini članarine;
• odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami;
• odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva;
• odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;
• sklepa o prenehanju delovanja društva.

Posamezni predlogi za razpravo na občnemu zboru morajo biti vročeni v pisni obliki upravnemu odboru najmanj 8 dni pred sklicem občnega zbora.

Občni zbor odpre predsednik društva in ga vodi do izvolitve delovnega predsedstva, ki ga sestavljajo trije člani. Poleg tega izvoli občni zbor še zapisnikarja in dva overitelja zapisnika, po potrebi pa še kandidacijsko komisijo, volilno komisijo, verifikacijsko komisijo in druge delovne organe.

O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overovitelja.

18. člen
Ustanavljanje drugih pravnih subjektov

Društvo lahko za svoje potrebe in izvajanje s statutom določenih dejavnosti ustanovi ali soustanovi poslovni pravni subjekt, ki je lahko gospodarska družba, nepridobitna organizacija ali zadruga, ali sodeluje v njenem delu.

Sredstva, pridobljena od poslovnega subjekta ali iz naslova ustanovitve ali sodelovanja iz prejšnjega odstavka se smejo uporabiti le za izpolnjevanje namena ustanovitve društva.

19. člen
Upravni odbor

Upravni odbor je strokovni, upravni in izvršilni organ društva.
Izvaja sklepe občnega zbora ter opravlja naloge določene s statutom.

Opravlja naloge opredeljene po lastnem preudarku in tiste v skladu z drugimi akti društva.

Skrbi za celovito uresničevanje programa društva in razvoj društva.

Upravni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.

20. člen
Sestava upravnega odbora

Upravni odbor šteje 3 člane. Sestavljajo ga:

• predsednik,
• namestnik predsednika,
• tajnik.

Po opravljenem kandidacijskem postopku za člane Upravnega odbora izmed kandidatov Predsednik društva imenuje in sestavi Upravni odbor. Člane Upravnega odbora, razen predsednika, na predlog Predsednika društva razreši Nadzorni odbor.

Upravni odbor je sestavljen iz treh članov. Vsak od članov je zadolžen za vodenje posameznega področja delovanja društva in drugih nalog. Člani upravnega odbora predstavljajo vodilni tim društva. Pripravljajo, vodijo in udejanjajo naloge društva.

Upravni odbor vodi Predsednik društva. Področja delovanja posameznih članov Upravnega odbora s sklepom opredeli in zanje člane zadolži Upravni odbor. O zadolžitvi članov Upravnega odbora za posamezno področje odloča Upravni odbor s sklepom na prvi seji. Upravni odbor sprejema odločitve z medsebojnim soglasjem.

21. člen

Društvo lahko ustanovi tudi sekcije. Sekcije so kot način dela društva organizirane po interesnem principu članov društva. Sekcijo ustanovi upravni odbor na pobudo članov društva. Sekcije niso pravne osebe in morajo delati v skladu s statutom društva.

Sekcijo vodi vodja sekcije, ki je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru.

22. člen
Mandat upravnega odbora

Mandat članov Upravnega odbora je vezan na mandat Predsednika društva, preneha s potekom, z odstopom ali z odvzemom. Mandatna doba članov upravnega odbora je 4 leta.

23. člen
Pristojnosti upravnega odbora

V okviru svojih pristojnosti izvršuje Upravni odbor naslednje zadeve:

• sklicuje skupščino in pripravlja gradivo in poročila o delu ter predloge za skupščino;
• pripravlja predloge za splošne akte društva;
• pripravlja in sestavlja predlog za finančni načrt in zaključni račun;
• imenuje sekretarja društva;
• sprejema in potrjuje programe dela na posameznih področjih delovanja društva;
• imenuje delegate in delegacije, ki zastopajo društvo pri drugih organizacijah;
• predlaga Občnem zboru odvzem mandata Nadzornemu odboru ali posameznim članom Nadzornega odbora;
• odloča o včlanjevanju v mednarodne organizacije;
• odloča o sodelovanju z drugimi organizacijami in o mednarodnem sodelovanju;
• koordinira delo sekcij in nadzoruje delo podružnic;
• odloča o naslovu sedeža društva,
• odloča o višini članarine,
• dokončno odloči o črtanju iz članstva;
• obravnava poročila teles in organov društva, ki jih imenuje;
• obravnava poročila o delu in poslovanju društva;
• obvešča javnost o delovanju društva in o svojem delovanju;
• upravlja s premoženjem društva;
• odloča o drugih zadevah, ki jih določa statut ali drug splošni akt;
• imenuje in razrešuje vodje delovnih teles;
• iz svoje pristojnosti odloča o predlogih Sekretarja;
• določa in odloča o lastnih predlogih dela, za uresničevnje ciljev in namena društva;
• uresničuje svoje odločitve;
• odloča o prenehanju društva in voli člane upravnega odbora.

24. člen
Sestajanje in odločanje upravnega odbora

Upravni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Upravni odbor se sestaja redno ali korespondenčno. Seje upravnega odbora sklicuje Predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.

Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Upravni odbor odloča s sklepi. Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje večina prisotnih članov upravnega odbora. O sejah se vodi zapisnik.

Upravni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje komisije. Naloge, število članov in predsednika komisij določi upravni odbor. Člani komisije so lahko le člani društva. Za svoje delo so komisije odgovorne upravnemu odboru. Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju pri delu komisije zunanje sodelavce.

25. člen
Predsednik društva

Društvo ima Predsednika društva, ki je zakoniti zastopnik društva.

Predsednik zastopa in predstavlja društvo v širši javnosti, v pravnem prometu, pred državnimi organi ter drugimi organizacijami v državi in v tujini.

Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora, izvoli ga občni zbor za dobo 4 let. Število mandatov ni omejeno.

Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru.

26. člen
Nadzorni odbor

Po opravljenem kandidacijskem postopku za člane Nadzornega odbora, občni zbor izmed kandidatov izvoli tri člane Nadzornega odbora.

27. člen
Pristojnosti nadzornega odbora

Naloga Nadzornega odbora je, da spremlja delo Upravnega odbora in opravlja nadzor nad izvajanjem statuta in drugih aktov društva ter nad finančnim poslovanjem in delovanjem društva. O svojem delu poroča na rednih ali izrednih občnih zborih.

Predlaga odpoklic Predsednika društva. Odloča o predlogih Predsednika društva za razrešitev članov Upravnega odbora.

Člani Nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani Upravnega odbora.

Nadzorni odbor lahko kadar koli zahteva vpogled v celotno dokumentacijo društva in zahteva od Upravnega odbora pojasnila.

Nadzorni odbor opravlja nadzorstvo nad materialno-finančnim poslovanjem društva. Prav tako opravlja Nadzorni odbor nadzorstvo nad zakonitostjo, namembnostjo in gospodarno ter učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti. Nadzorni odbor opravlja tudi funkcijo disciplinske komisije.

Nadzorni odbor obravnava predvsem:

• nespoštovanje pravil društva s strani članov društva,
• neizvrševanje sklepov organov društva in
• dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

Nadzorni odbor v postopku ugotavlja kršitve članov in funkcionarjev društva ter izreka disciplinske ukrepe. O ugotovitvah Nadzorni odbor izda sklep in lahko izreče naslednje ukrepe:

• opomin,
• javni opomin,
• izključitev člana iz društva.

Ukrepe izreka Nadzorni odbor. Potrdi jih Predsednik društva.

28. člen
Tajnik društva

Za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva skrbi tajnik društva, ki ga izvoli občni zbor za dobo 4 let. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru.

V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA

29. člen
Viri dohodkov društva

Prihodki društva so:

• članarina,
• prihodki od izvajanja nalog in dejavnosti društva,
• izdajanje glasil in publikacij,
• organizacija strokovnih seminarjev, delavnic in tečajev ter drugih družabnih in kulturno-umetniških prireditev,
• dotacije in subvencije,
• darila in volila,
• prihodki iz pokroviteljskih prispevkov,
• drugi prihodki.

Prihodki se smejo uporabiti za pokrivanje stroškov delovanja društva in za izpolnjevanje namena ustanovitve društva.

30. člen
Premoženje društva in razpolaganja

Društvo ima lahko premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisano v inventarno knjigo. Premoženje društva so vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva, denarna in druga sredstva ter materialne pravice.

Za upravljanje s premoženjem in imetjem društva je pooblaščen Upravni odbor.

O nakupu in najemu ter prodaji, obremenitvi in oddaji premičnin in nepremičnin odloča Upravni odbor. Upravni odbor je o tem dolžen obvestiti člane na običajen način. S premoženjem društva upravlja upravni odbor društva neomejeno.

31. člen
Razpolaganje s finančnimi sredstvi

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi načrti, ki jih na predlog Upravnega odbora potrdi občni zbor.

O povračilu stroškov in drugih izdatkov, ki so jih imeli člani ali druge osebe v zvezi z delovanjem društva, ter o izplačilu sejnin, odloča Upravni odbor.

32. člen
Delitev premoženja društva

Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

33. člen
Poslovni račun, blagajna

Društvo ima pri banki svoj poslovni transakcijski račun. Blagajno in blagajniško dokumentacijo vodi Tajnik. Upravni odbor v ta namen lahko imenuje Blagajnika.

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik. Na listini morata biti najmanj dva podpisa.

34. člen
Delovanje v skladu z računovodskimi standardi

Društvo je dolžno voditi evidenco o svojem premoženju v skladu z računovodskimi standardi za društva. Društvo je dolžno s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko zaposli društvo finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.

35. člen
Poslovanje društva je javno

Javnost finančnega in materialnega poslovanja je zagotovljena s pravico članov društva do vpogleda v materialno-finančno dokumentacijo.

Dokumentacija je na vpogled v času uradnih ur pisarne društva.

36. člen

Društvo ima lahko tudi sponzorje, ki so lahko fizične ali pravne osebe in društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah občnega zbora, nimajo pa pravice odločanja.

VI. JAVNOST DELA

37. člen
Javnost delovanja

Delo društva in njegovih organov je javno.

Društvo obvešča svoje člane:

• s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva,
• preko internega društvenega glasila,
• preko sredstev javnega obveščanja (internet, elektronska pošta, GSM).

Društvo obvešča javnost o svojem delu preko obvestil, sredstev javnega obveščanja, tiskovnih konferenc ali na drug primeren
način.

Člani društva imajo pravico biti obveščeni o delovanju in poslovanju ter drugih vprašanjih, ki se nanašajo na delo zvez oziroma organizacij, v katere je društvo včlanjeno.

Za uresničevanje javnosti dela in obveščanja je odgovoren Upravni odbor.

Za dajanje ustnih izjav sta zadolžena predsednik in v odsotnosti podpredsednik upravnega odbora. Posebne pisne informacije pa daje upravni odbor društva.

VII. POKROVITELJSTVO

38. člen

Državni organi, lokalne skupnosti in njihovi organi, gospodarske družbe, zavodi ter druge organizacije razen političnih strank, lahko prevzamejo pokroviteljstvo nad društvom ali posamezno prireditvijo.
Pokroviteljstvo se uredi s posebno pogodbo ali sklepom.

VIII. PRENEHANJE DRUŠTVA

39. člen

Društvo preneha obstajati:

• s sklepom občnega zbora, če tako glasujeta vsaj dve tretjini prisotnih članov,
• z odločbo pristojnega državnega organa ali
• če dejansko preneha.

Ob prenehanju delovanja društva se premoženje društva prenese na sorodno društvo ali društva, če takega društva ni, se premoženje prenese na lokalno skupnost. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu. Zastopnik društva ukrepa v skladu 28. člena Zakona o društvih RS.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

40. člen

V skladu s statutom ima društvo lahko naslednje splošne akte:

• Kodeks
• Pravilnik o volitvah in imenovanjih v organe društva
• Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju

Ti splošni akti morajo biti sprejeti na skupščini ali s statutarnim sklepom, ki ga sprejme Upravni odbor in kasneje potrdi skupščina. Splošni akti morajo biti sprejeti najpozneje v roku enega leta po ustanovitvi društva.

41. člen

Statut je sprejet, ko ga na občnem zboru potrdi večina prisotnih članov. Za vse spremembe statuta velja isti postopek kot za njegov sprejem.

Ustanovni občni zbor društva je na seji 16.12.2010 sprejel statut društva. S tem dnem statut takoj stopi v veljavo. Uporabljati se začne, ko pristojni organ ugotovi, da je v skladu z Zakonom o društvih.

Spremembe in dopolnitve statuta sprejema redni ali pa izredni občni zbor. Občni zbor je sklepčen v skladu s 15. členom statuta.

Društvo začne delovati z dnem vpisa v register društev.